Tako kot izkušnja drugih oblik nasilja, lahko tudi izkušnja spolnega nasilja močno vpliva na naše življenje. Poškoduje in predrugači lahko naše doživljanje sveta, medosebnih odnosov, vpliva na naše vsakdanje počutje, na odnos do našega telesa in do spolnosti ter prizadene mnoga druga področja. 
Lahko se zgodi, da izkušnja spolnega nasilja vpliva na nas na način, ki ga ne uspemo prepoznati. Če je bil dogodek za nas zelo travmatičen, lahko zakrijemo spomin nanj in tudi na vsa čustva, ki so se nam ob njem pojavila. Ljudem, ki so spolno nasilje doživeli, ko so bili še otroci, se velikokrat zgodi, da na dogodke nasilja pozabijo. Za otroka je nasilje nekaj tako nedoumljivega, da ga ne zmore predelati in razumeti, zato ga potisne v nezavedno. Težave s točnim spominjanjem imajo tudi odrasli, ki so jih omamili in jih zlorabili v stanju nezavesti. Čeprav se ljudje dogodka natančno ne spominjajo, se ga spominja njihovo telo in v njih ostaja občutek, ki ga ne znajo imenovati. Na spolno nasilje jih lahko spomni določen vonj, dotik, zvok ali svetloba. Spomini se običajno pojavljajo v obliki prebliskov, zamegljenih podob ali nočnih mor. Lahko jih napade nerazložljiv strah pred zaprtimi prostori, določenimi ljudmi, gestami, skratka doživljajo občutke, ki jih prej niso, pa si jih sedaj ne znajo razložiti. Lahko prihaja do vrinjenih podob in misli - čeprav tega ne želimo, se nam spomini neprestano vračajo. To so načini, na katere se dogodek spolnega nasilja lahko manifestira, ker še ne zmoremo najti poti, da bi ga predelali drugače. Zato je pomembno, da smo pozorni na dogajanje v sebi in poiščemo pomoč, če si nekaterih vzorcev delovanja ne uspemo sami pojasniti. 

Pri vsakem človeku se izkušnje s spolnim nasiljem kažejo drugače, vendar je nekaj področij, na katerih so posledice najpogosteje vidne:

• Doživljanje spolnosti.
  Žrtve imajo lahko težave pri spolnih odnosih. Lahko čutijo odpor, nelagodje, strah, odsotnost želje ali ob spolnih odnosih čutijo bolečino. Lahko se intenzivno samozadovoljujejo, saj je samozadovoljevanje eden redkih načinov pomiritve, ki ga poznajo. Nekatere uživajo v spolnosti, ki jim povzroča veliko bolečine ali jih poniža. Potrebo po bližini in intimi zadovoljujejo le s spolnim odnosom. Lahko pretirano menjujejo partnerje/partnerke. 
• Odnos do sebe in svojega telesa.
  Žrtve lahko do sebe ali svojega telesa čutijo odpor, gnus, se slabo cenijo in se počutijo nevredne ali nesposobne za premagovanje različnih življenjskih situacij. Praznino, ki jo občutijo, lahko nadomeščajo s prekomernim hranjenjem, stradanjem telesa ali drugimi oblikami samopoškodovanja in različnimi oblikami zasvojenosti.
• Duševno zdravje.
  Žrtve pogosto doživljajo različne težave v duševnem zdravju, najpogosteje posttravmatski stresni sindrom, anksioznostne motnje in depresijo. Lahko občutijo tudi slabše vsakodnevno počutje.

Kljub daljnosežnosti posledic zlorabe, lahko vsaka žrtev razreši težave in zaživi polno in kvalitetno življenje. Pogosto ji to lažje uspe ob pomoči strokovnjaka ali strokovnjakinje. Prav tako nekatere žrtve v odraslosti ne čutijo posledic, jih čutijo le občasno ali so posledice milejše od opisanih.

Vsi ljudje si zaslužimo živeti kakovostno in polno življenje, predvsem pa življenje, ki je osvobojeno strahov in stisk, ki so posledica travmatičnih izkušenj. Zato je pomembno, da se, ko zmoremo, odločimo za proces okrevanja in raziščemo, kako bi lahko živeli drugače in se v svoji koži bolje počutili. Soočanje s travmami, kakršna je izkušnja spolnega nasilja, je težko, naporno in boleče, vendar je okrevanje možno ter lažje ob spodbudi in zaupanju drugih ljudi.