»Najprej sem samo ignorirala vsa njegova sporočila in sem mislila, da bo prenehal z zalezovanjem, a ni. Zato sem podala prijavo za nasilje in zalezovanje ter poiskala pomoč v nevladni organizaciji. O nasilju in zalezovanju sem obvestila tudi center za socialno delo in vložila predlog za izrek ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Potrem so se stvari umirile, ker je končno dojel, da gre za kaznivo dejanje in da bo lahko obsojen.«  

Zalezovanje je od leta 2015 kot oblika nasilja opredeljeno v Kazenskem zakoniku (KZ-1), od leta 2016 pa tudi v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).

Zakon o preprečevanju nasilja v družini v osmem odstavku 3. člena opredeli zalezovanje kot obliko nasilja v družini, in sicer kot »naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba, ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.« Če tovrstno obliko nasilja izvaja družinski član, je sodišču mogoče predlagati izrek ukrepa prepovedi približevanja. Družinski člani so po ZPND tudi osebe v partnerskem razmerju, ki ne živijo v skupnem gospodinjstvu, torej tudi, če gre za "fanta in punco". Kot družinski člani se štejejo tudi osebe, s katerimi je razmerje ali skupnost prenehala - torej tudi nekdanji fant, punca, mož, žena ...

Prepoved približevanja lahko izreče tudi policija po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Tudi zato je smiselno, da se žrtev v primeru zalezovanja obrne na policijo, po potrebi tudi na center za socialno delo ali nevladne organizacije, ki delujejo na področju nasilja, ter tako sproži ustrezen odziv pristojnih institucij in se zaščiti.

Kazenski zakonik opredeljuje kaznivo dejanja zalezovanja v členu 134.a, kjer je določeno:

(1) Kdor koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.

(2) Če je zalezovana oseba mladoletna oseba ali slabotna oseba, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.

(3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog.

»Ko sem se iz varne hiše preselila v najemniško stanovanje, me je bivši partner že v nekaj dneh našel.  Verjetno preko prijateljev, ki so me videli pred blokom. Potem je pogosto hodil pred blok, me klical, zvonil na vrata, metal kamenčke v okno, večkrat me je čakal pred blokom, hodil za mano, ko sem šla na sprehod. Vsakič sem zalezovanje prijavila na policijo, oni pa so dali zadevo naprej in vse skupaj se je končalo na sodišču. Izrečena mu je bila pogojna kazen zapora za 9 mesecev s preizkusno dobo dveh let. Čez nekaj mesecev je spet začel z zalezovanjem: hodil je okoli bloka, pred vrata stanovanja je zvlekel mizo, prerezal gume na otroškem vozičku, mi na vrata stanovanja vrezal žaljiv napis. Spet sem se obrnila na policijo in prijavila te dogodke. Ko je kmalu zatem spet prišel v blok in tolkel po vratih ter mi grozil, sem poklicala na 113.  Policija je prišla in so ga odpeljali ter priprli. Zaradi kršitve pogojne kazni zaradi zalezovanja je bil obsojen in je ostal v zaporu.«