Orodje za dostopnost

Spolno nasilje so vsa dejanja, povezana s spolnostjo, ki jih oseba čuti kot prisilo. Izjema je spolno nasilje nad otroki, kjer ni nujno, da otrok določeno dejanje spolnega nasilja razume kot prisilo, kar ne pomeni, da ne gre za spolno zlorabo. Spolno nasilje je vsakršno vedenje, ki ga oseba doživlja kot vdor v njeno telesno integriteto, ki omejuje njeno pravico do odločanja o lastnem telesu ter prekorači osebne meje.

 

Pomembno je, da spolnega nasilja ne povezujemo zgolj s fizično prisilo oziroma s silo ter da se ne osredotočimo na to, ali žrtev morda ni izrazila svojega nestrinjanja. Velikokrat je za žrtve v trenutku napada varneje, če se ne upirajo, kar pa ne pomeni, da so na zlorabo pristale. Spolno nasilje se pogosto dogaja tudi v partnerski zvezi, kjer povzročitelji večinoma uporabljajo bolj prikrite oblike prisile.

 

Nekaj primerov spolnega nasilja: 

  • neprimerne pripombe o telesu/delih telesa žrtve, namigovanje na spolnost;
  • neželeno dotikanje, poljubljanje, božanje;
  • neželeno otipavanje;
  • siljenje osebe v spolne prakse, ki si jih ne želi;
  • zahteva po spolnem odnosu v zameno za službo, za napredovanje v službi, za višje ocene …;
  • prikazovanje revij, slik, posnetkov s spolno vsebino žrtvi, če žrtev tega ne želi;
  • siljenje žrtve v proizvajanje materiala s spolno vsebino;
  • neprimerno razkazovanje svojega golega telesa, slačenje in razkazovanje genitalij, ki ga žrtev ne želi;
  • zahtevanje od žrtve, da razkazuje svoje golo telo in/ali genitalije;
  • masturbacija v prisotnosti žrtve brez pristanka žrtve;
  • zahteva, da žrtev masturbira pred storilcem, čeprav tega ne želi;
  • posilstvo;
  • vtikanje predmetov v nožnico ali v danko;
  • spolno suženjstvo ali trpinčenje;
  • prisiljevanje v prostitucijo …

 

Spolna zloraba otroka

Spolna zloraba otroka je vsako dejanje osebe, ki z zlorabo odnosa, svojega privilegiranega položaja, moči in vpliva nad otrokom, otroka prisili ali zavede v spolnost ali dejanja s spolno konotacijo, z namenom zadovoljitve lastnih potreb po nadzoru in moči, lahko tudi z namenom zadovoljitve svojih spolnih potreb. Spolna zloraba otroka je kršitev etičnih, moralnih in socialnih norm ter zakonskih določil.

 

Navkljub splošnemu mnenju, spolne zlorabe ne povzročijo samo osebe, ki so pedofili. Pedofili so ljudje, ki imajo spolno nagnjenje izključno do otrok. Večina odraslih, ki zlorabljajo otroke, niso pedofili. Med osebami, ki spolno zlorabljajo otroke, so pedofili v manjšini. Večina povzročiteljev spolne zlorabe so osebe, ki imajo običajna spolna nagnjenja in ni nujno, da jih otroci spolno privlačijo. Gre za osebe, ki s spolno zlorabo otrok na nedopusten način zadovoljujejo svojo potrebo po nadzoru in moči.

 

Vsaka žrtev doživlja zlorabo na svoj način. Ne smemo pričakovati, da so z zlorabo vse žrtve nepopravljivo zaznamovane. Pri delu z žrtvami spolnih zlorab je pomembno poslušati, kaj žrtve povedo in kako same ovrednotijo vpliv zlorabe na njihovo življenje.

 

Več o spolni zlorabi otrok si lahko preberete v našem priročniku Preprečevanje in prepoznavanje spolnih zlorab otrok.

 

Napačne predstave o spolnem nasilju

Napačna prepričanja o spolnem nasilju pogosto preprečujejo žrtvam, da bi se poistovetile z dejstvom, da so bile zlorabljene. Mite in napačna prepričanja je potrebno zamenjati z dejstvi o spolnem nasilju.

 

Nekatera napačna prepričanja so:

  • Povzročitelj je najpogosteje neznana oseba, ki napade na temnem kraju.
    Povzročitelj naj bi žrtev napadel v temni ulici, na samem in pri napadu uporabil fizično silo. Spolno nasilje se v resnici najpogosteje dogaja doma, v znanem okolju. Dejstvo je, da je večina žrtev zlorabljenih s strani svojih partnerjev, očetov, bratov, bližnjih sorodnikov, sosedov, včasih pa tudi mam, partneric in sester.
  • Povzročitelji nasilja imajo težave v duševnem zdravju ali težave z zasvojenostjo.
    Čeprav ljudje pogosto verjamejo, da imajo povzročitelji nasilja težave z duševnim zdravjem ali, da so med napadom pod vplivom alkohola ali drugih drog, resnica ni taka. Povzročitelji spolnega nasilja namreč ne spadajo v skupino ljudi, ki bi imela opazno več težav v duševnem zdravju kot povprečna populacija. Prav tako alkohol ni razlog, zaradi katerega bi povzročili spolno nasilje, saj velika večina oseb pod vplivom alkohola ne povzroča spolnega nasilja.
  • Povzročitelji spolnega nasilja ne morejo obvladati svoje spolne sle.
    Izvajanje spolnega nasilja je dejanje moči in nadzora in ne dejanje za potešitev spolne želje. Cilj povzročitelja je pridobiti premoč, ponižati žrtev in jo spraviti v podrejen položaj. Z agresivnim, nasilnim in sovražnim dejanjem povzročitelj žrtev razvrednoti, nadvlada, poniža in osramoti.
  • Žrtev sama izzove spolno nasilje.
    Še vedno je precej prisotno prepričanje, da žrtev sama izzove spolno nasilje s svojim načinom oblačenja ali vedenja, torej so soodgovorne zanj. Ljudje prelagajo odgovornost za nasilje na žrtev tudi takrat, ko je žrtev spolnega nasilja v času dogodka pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc. To seveda ne drži. Za kakršnokoli nasilje je vedno odgovoren tisti, ki ga povzroča in nikoli tisti, ki ga doživlja.
  • Ženske si spolno nasilje izmislijo.
    Velikokrat povzročitelji prepričujejo okolico in sebe, da je žrtev spolno nasilje želela ali da si je dejanje izmislila. V organizacijah, kjer delamo z žrtvami nasilja, vemo, da so lažne prijave spolnega nasilja izredno redke. Večina žrtev si prijave spolnega nasilja sploh ne želi in jo zaradi strahu pred sekundarno viktimizacijo ali maščevanjem povzročitelja odklanja. Uradne statistike kažejo le majhen delež vsega spolnega nasilja, ki ga osebe doživljajo.
  • Moški ne more biti žrtev spolnega nasilja. Povzročitelji so vedno moški.
    Vsakdo je lahko žrtev spolnega nasilja - ne glede na spol, spolno identiteto, starost, spolno usmerjenost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Zaradi stereotipnih prepričanj, ki se pripisujejo moškemu biološkemu spolu (sposobnost braniti se; »prenesti« težke izkušnje, ne da bi ob tem karkoli čutili ali pokazali svoja čustva …) in zaradi stereotipa, da so samo ženske lahko žrtve spolnega nasilja, imajo lahko moški težave pri prepoznavanju sebe kakor žrtve spolnega nasilja.
    Predstava, da so povzročitelji spolnega nasilja samo moški, je napačna. Povzročiteljice spolnega nasilja so tudi ženske, čeprav je to redkeje. Prav tako so žrtve spolnega nasilja tudi dečki in moški.
  • Posilstva in zlorabe se dogajajo tudi v LGBTIQ partnerskih razmerjih, ne le v heteroseksualnih.

 Več o napačnih prepričanjih si lahko preberete tudi v poglavju Miti in stereotipi o spolnem nasilju

LJUBLJANA

 Vojkova cesta 1, Ljubljana

 01 4344 822

 031 770 120

 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

TRR ZA DONACIJE:

SI56 0204 4001 3446 380

Matična št: 1160656

Davčna št: 91885566

STATUS HUMANITARNE ORGANIZACIJE

ENOTA KOPER

 Vojkovo nabrežje 10, Koper

 05 6393 170

 031 546 098

 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

© 2024 Društvo za nenasilno komunikacijo. Vse pravice pridržane.