Varna hiša je stanovanjska hiša, ki predstavlja varen prostor, kamor se lahko pred nasiljem odmaknejo ženske in njihovi otroci. Čeprav se na zunaj prav nič ne razlikuje od ostalih družinskih hiš, jo od njih loči bistvena značilnost – v varni hiši je z raznimi ukrepi v največji možni meri poskrbljeno za varnost stanovalk in njihovih otrok, med drugim tudi s tajnostjo lokacije.

Bivanje v hiši je omejeno na največ eno leto. V tem času je vsaka stanovalka deležna psihosocialne pomoči in svetovalne podpore. V hiši so zato zaposlene svetovalke in oskrbnica, ki so prisotne vse delavnike, sicer pa so ves čas, tudi ponoči, dosegljive na dežurnem telefonu. Vsaka stanovalka ima svojo svetovalko, ki ji med drugim pomaga tudi pri urejanju vseh potrebnih postopkov, stanovalka se lahko odloči tudi za spremstvo in zagovorništvo na različnih inštitucijah (npr. na sodišču, centru za socialno delo). V skladu z individualnim varnostnim načrtom sodelavke varne hiše sodelujejo s pristojno policijsko postajo.

Za sprejem je potreben uvodni razgovor, na katerem ženska predstavi svojo situacijo ter se hkrati seznani s pravili bivanja v hiši. Če se nato odloči za prihod, se dogovorimo za nastanitev, praviloma dan po uvodnem razgovoru. S seboj prinese toliko stvari, kolikor jih lahko spravi v sobo, saj v varni hiši ni prostora za shranjevanja večjih stvari (npr. hladilnikov ipd.).

V varni hiši Društva za nenasilno komunikacijo ima vsaka stanovalka svojo sobo s televizijo in radiem. Ostali prostori, na primer dnevna soba in kuhinja, terasa, vrt, so namenjeni skupni uporabi. V hiši imajo stanovalke računalnik z internetno povezavo, televizijo in knjige. V shrambi ima vsaka stanovalka svoj hladilnik in omarico za shranjevanje hrane. Pralni in sušilni stroji so v skupni uporabi, prav tako likalniki in sušilci za lase.

Stanovalke dobijo ob prihodu v hišo začetni paket z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, ves čas bivanja pa imajo na voljo vso posteljnino in brisače ter kuhinjo, opremljeno z vso posodo in pripomočki, kjer si kuhajo same.

Zaradi popolne tajnosti lokacije v varni hiši niso dovoljeni obiski, sicer pa predstavlja varna hiša začasni dom, kjer si vsaka stanovalka organizira vsakdan po svoje, upoštevajoč varnostne omejitve in prilagoditve, ki omogočajo sobivanje z drugimi stanovalkami. V hiši je prepovedano pitje alkohola ali uživanje psihoaktivnih snovi. Kajenje je dovoljeno na balkonu, terasi ali vrtu. Strogo so prepovedane vse oblike nasilja.

Za otroke so organizirana tedenska druženja s prostovoljkami Društva za nenasilno komunikacijo, ki so se izobraževale za delo z otroki z izkušnjo nasilja, vse stanovalke in njihovi otroci pa imajo možnost, da se brezplačno vključijo v terapijo, ki jo lahko nadaljujejo tudi po odhodu iz varne hiše.

Mesečni prispevek za stroške bivanja v varni hiši je enoten za vse varne hiše in znaša 30% denarne socialne pomoči, povišana za 10% denarne socialne pomoči za drugega in 5% denarne socialne pomoči za tretjega  otroka. V primeru, da se stanovalka znajde v hudi finančni stiski, se plačilo bivanja ureja v okviru njenih finančnih zmožnosti.

V Sloveniji je več varnih hiš in zavetišč ter trije krizni centri (glej: Povezave), dve varni hiši v Ljubljani pa delujeta v okviru programa Društva za nenasilno komunikacijo. Če potrebujete namestitev, nas lahko pokličete na telefonsko številko 031 736 726.