Kaj je nasilje?
Nasilje je kršenje pravil
varnega in kvalitetnega skupnega bivanja
Kaj je nasilje, težko povemo z
enostavno definicijo, saj smo ljudje enkratna in
neponovljiva bitja, zato vsak drugače
razume ter doživlja pojave okoli sebe.
Ker pa živimo skupaj v ožjih in širših
skupnostih, ustvarjamo pravila o skupnem
življenju, ki določajo tudi, kakšno
vedenje je nesprejemljivo. Kot se
spreminja družba in načini življenja, se
spreminjajo tudi pravila skupnega
bivanja. Kvaliteto življenja in odnosov
navadno povezujemo s tem, kako v
skupnosti lahko uresničujemo svoje
potenciale, živimo polno življenje v
pristnem stiku z drugimi.
gor
Nasilje je kršenje človekovih
pravic in človekovih osebnih mej
O dobrih medčloveških odnosih lahko
govorimo le, kadar vsi vključeni
spoštujemo človekove pravice drugih, ki so
določene s konvencijami in zakoni. Drugi
nič manj pomemben pogoj pa je
spoštovanje osebnih mej posameznikov in
posameznic, ki niso zapisane v splošnih
aktih, ampak smo jih dolžni spoštovati,
ko nas posameznik oziroma posameznica na
njih opozori. Pravice in meje se končajo
tam, kjer se začnejo pravice in meje
drugih.Vsak človek ima pravico živeti
varno, brez nasilja. Prav tako ima vsak
človek pravico v okviru družbeno
sprejemljivih vedenj s pomočjo nenasilne
komunikacije in pravnih sredstev ščititi
svoje osebne meje in svoje interese.
gor
Nasilje je
zlorabljanje moči enega
v škodo drugega
Na Društvu za nenasilno komunikacijo
nasilje definiramo kot način, s katerim
si povzročitelj/ica skuša v odnosu
zagotoviti moč in nadzor nad žrtvijo in
uresničiti svoje interese. Nasilje vedno
izhaja iz neravnovesja moči med dvema
osebama oziroma skupinama ljudi.
Povzročitelj/ica s psihičnim, spolnim,
fizičnim, ekonomskim in drugimi oblikami
nasilja posega v osebno integriteto
žrtve in omejuje njen človeški
potencial. Nasilje razumemo kot vsako
obliko vedenja, ki jo oseba izvede z
namenom, da bi si drugo osebo ali
skupino podredila oziroma nad njo
pridobila, povečala ali ohranila moč. O
zlorabi moči govorimo, ko ima ena skupina
oziroma posameznik ali posameznica že v
osnovi več moči nad drugo skupino
oziroma posameznikom ali posameznico
zaradi družbenega položaja, starosti,
nacionalnosti, fizičnih ali umskih
lastnosti in to moč izkorišča v škodo
druge osebe. Vsaka zloraba moči je
nasilje.
gor
Nasilje
ni konflikt
Nasilja ne moremo enačiti s konfliktom.
Do konflikta pride, ko imata dve osebi
različni, nasprotujoči ali izključujoči
se želji. Cilj reševanja konflikta je
priti do dogovora, ki je uresničljiv in
sprejemljiv za obe osebi, s čimer pride
do prave obojestranske potrditve oseb in
odnosa med njima. Z nasiljem pa se
nasprotno zrušijo meje
drugega. Povzročitelj vsili potrditev
svoje dominacije in podrejenost žrtve.
gor
Največ nasilja se dogaja med osebami, ki
se med seboj poznajo
Nasilje se najpogosteje dogaja v
družinskih oziroma partnerskih odnosih.
Pomembno je vedeti, da so kar v
90% žrtve nasilja ženske s
strani moških, zato se v Društvu za
nenasilno komunikacijo problemu nasilja
nad ženskami še
posebej posvečamo. Menimo namreč, da se
pojav nasilja nad ženskami ohranja
zaradi napačnih načinov socializacije žensk in
moških prek tradicionalnih prepričanj o
moški in ženski vlogi v družbi. Zaradi
tradicionalno določene vloge otroka in
tradicionalnih načinov vzgoje se v
družbi ohranja tudi nasilje nad otroki.
gor
Za nasilje je odgovoren povzročitelj
nasilja
Nasilje ni nikomur
neznano in tuje. Vsi smo ga že
kdaj doživeli in vsi smo ga že kdaj
povzročili. Za vsako svoje vedenje in
tudi za nasilje, ki ga povzročimo, smo
odgovorni sami. Nevarno je, če nasilja
ne prepoznamo, če ga opravičujemo,
minimaliziramo, predvsem pa je nevarno, če se ne
odločimo, da bomo spremenili svoje
nasilno vedenje. Če
nadaljujemo z uporabo nasilja, lahko
pričakujemo, da bo se bo nasilje
stopnjevalo in
dobivalo nove razsežnosti. Dlje časa
trajajoče nasilje nosi posledice za vse
udeležene: žrtev, opazovalce, opazovalke
ter povzročitelja ali povzročiteljico.
gor
Nasilje daje povzročitelju lažen
občutek moči
Povzročitelju/ici uporaba nasilja daje
lažen občutek pomembnosti in sprejetosti
v odnosu, ker žrtev in pogosto tudi
opazovalci ravnajo v skladu z
njegovimi/njenimi zahtevami. Če
povzročitelju uspe
z nasiljem dobiti, kar želi, mu to uspe, ker se
ga drugi bojijo. Nikakor pa od
okolice ne more pričakovati spoštovanja,
iskrenosti, zaupanja, prijateljstva, kar
si pogosto napačno domišlja. Ko žrtev
zbere moč in povzročitelju/ici postavi
meje, ko ji uspe ustaviti nasilje, se
mora povzročitelj-ica soočiti z občutki
krivde, obtožbami, velikimi spremembami
v svojem življenju, primanjkljajem pri reševanju konfliktov,
komuniciranju in
uresničevanju interesov, sankcijami in
pogosto tudi občutkom osamljenosti in
nevrednosti.
gor
Nasilje v vsakem primeru negativno
vpliva na žrtev
Žrtev
nasilja je oseba, ki jo druga oseba
nadzoruje, kaznuje, izolira, zastrašuje.
To lahko počne pod krinko ljubezni »ker
ti hočem dobro«, ali iz prepričanja, da
ima to pravico, ker je oseba manj vredna
ali sploh ničvredna. Povzročitelj/ica s
svojim vedenjem osebi sporoča, da je
manj vredna kot on/a. Ena od posledic
nasilja je, da žrtev začne verjeti tem
sporočilom. Povzročitelj/ica z nasiljem ruši osebne
meje posameznika ali posameznice.
Človek, ki ima porušene meje, oblikuje
svoj življenjski prostor tako, da bi
preprečil ali zmanjšal nasilje.
Govorimo o krčenju življenjskega
prostora, ko žrtev živi svoje življenje bistveno bolj
omejeno, kot bi živela, če ne bi bila v strahu pred
nadaljnjim nasiljem. Nasilje
v marsičem spremeni človekovo zaznavanje
sebe, drugih in sveta.
gor
Nasilje ima več oblik
Večino nasilja se dogaja na besedni
ravni in izhaja iz naših predsodkov in
stereotipnih prepričanj, zaradi katerih
se do ljudi, na katere navezujemo
predsodke in stereotipe, vedemo drugače,
kot do drugih. V takih primerih smo do
lastnega nasilja tudi manj kritični, saj
s svojimi stereotipnimi prepričanji
opravičujemo in predvsem racionaliziramo
diskriminiranje, poniževanje in drugo krivično
ravnanje. Pri preprečevanju nasilja
moramo biti pozorni na celoten odnos med
povzročiteljem/ico in žrtvijo.
Problematični niso le enkratni dogodki,
ko povzročitelj/ica uporabi fizično
nasilje nad žrtvijo, ampak celoten
sistem vedenja in komunikacije, ki ga
uporablja povzročitelj/ica do žrtve in prepričanja
povzročitelja/ice, s
katerimi opravičuje uporabo nasilja.
Na Društvu za nenasilno komunikacijo
delamo predvsem v smeri preprečevanja in
odpravljanja na štirih oblik
nasilja:
Psihično nasilje so dejanja, ki
najpogosteje potekajo na verbalni ravni
in negativno vplivajo na samozavest,
samopodobo in samozaupanje druge osebe.
Sem sodi grobo kritiziranje človekove
osebnosti, žaljenje, zmerjanje,
poniževanje, ustrahovanje in grožnje z
besedami, kričanjem, telesno držo,
ustvarjanje negativnih mnenj o osebi na
podlagi predsodkov in stereotipov,
ignoriranje, molčanje, da bi dosegli
svoj cilj, širjenje negativnih govoric o
osebi, da bi zmanjšali njen ugled v
družbi, izoliranje osebe od ljudi, s
katerimi bi želela ohraniti stik.
gor
Telesno nasilje
je zloraba
fizične sile ali grožnja z uporabo
fizične sile. Usmerjeno je na človekovo
telo ali njegovo življenje. Fizično
nasilje je izrazitejša stopnja nasilja v
procesu, ki se začne s psihičnim
nasiljem. Nekatera dejanja fizičnega nasilje
so klofutanje
brcanje, ožiganje kože, udarci z roko
ali predmeti, metanje predmetov proti
osebi ali v osebo, odrivanje, dotikanje, če človek
tega ne želi, zvijanje rok, polivanje s
tekočino, neželeno striženje las,
omejevanje gibanja, odrekanje ali
siljenje s hrano, umor, napadi z
orožjem, ...
gor
Spolno nasilje
so vsa spolna dejanja
povezana s spolnostjo, ki jih oseba čuti kot
prisilo. O spolnem odnosu govorimo,
kadar si osebe želijo spolnosti oziroma aktivnosti
povezane s spolnostjo in se zanje odločijo
brez fizične, psihične, ekonomske ali
druge prisile. V nasprotnem primeru
govorimo o nasilju. Spolno nasilje so
naslednja dejanja: slačenje,
opazovanje, komentiranje, nagovarjanje,
poljubljanje, otipavanje, siljenje h
gledanju pornografskih vsebin, siljenje
k masturbiranju, v oralni, analni ali
vaginalni spolni odnos, vtikanje
predmetov v anus ali nožnico,
poniževanje človeka glede njegove
spolnosti, ... Skratka vse dejavnosti
povezane s spolnostjo, v
katere druga oseba ne pristane oziroma
pristane pod prisilo, so spolno nasilje.
gor
Ekonomsko nasilje so vse oblike
nadvladovanja oziroma poniževanja žrtve
s pomočjo sredstev za preživetje ali
odrekanja pravic povezanih z zaslužkom.
Na primer omejevanje pravice žrtvi do
zaposlitve, preprečevanje žrtvi, da
razpolaga s svojim ali skupnim denarjem,
siljenje druge osebe v finančno
odvisnost, zahteva po pokorščini, ker so
žrtvina finančna sredstva nižji, ... Ekonomsko nasilje
je tudi, ko je žrtev
nasilja prisiljena, da sama prevzame
celotno finančno breme za povzročitelja
nasilja.
gor
Nasilje preprečujemo z ničelno
toleranco do nasilja
Čeprav obstajajo raziskave, ki zanikajo
povezanost nasilja z biološkimi
lastnostmi človeka kot tudi take, ki ga
do neke mere povezujejo, menimo, da bi
lahko večino nasilja preprečili z
drugačnimi sporočili o nasilju, ki jih
družba kot širši sistem posreduje svojim
pripadnikom in pripadnicam od otroštva
naprej. Mnogokrat ljudje, ki so bili
sami žrtve nasilja v otroštvu, tudi sami
kasneje postanejo žrtve ali
povzročitelji v novih odnosih. Vendar pa
to ni nujna povezava. Menimo, da je
nujna nična toleranca do nasilja.
Nasilni so ljudje, ki si dovoljujejo, da
so nasilni in ki vidijo, da njihovo
nasilje in tudi nasilje drugih ni
ustavljeno s strani sistema.
gor
Za prenehanje uporabe nasilje je
nujna zavestna osebna odločitev in učenje o
nenasilni komunikaciji
Vsak se lahko nauči drugačnega načina
komunikacije in reševanja notranjih ter
zunanjih konfliktov. Vsak se lahko
odloči, da nasilja ne bo uporabljal, in
ob podpori strokovnjakov in
strokovnjakinj preneha povzročati
nasilje. Ker ima vsak človek drugačne
meje, je pri preprečevanju nasilja
bistveno, da se učimo, kje so meje
posameznika. S preprečevanjem nasilja je
tako nujno povezano tudi učenje
komunikacije, da ljudje med seboj lahko
govorimo o mejah.
gor
